Mestno čarovništvo

Zelo rada gledam kuharske oddaje. Pa tudi, če niso veganske. Vedno iz njih potegnem kakšno idejo, kako bi določeno zadevo lahko na nov način pripravila. In čeprav se mi je Jamie Oliver zameril s svojo piščančjo demonstracijo (glej od 6. minute dalje), mi je všeč njegov kuharski slog. Tako sem si pred dnevi ogledala njegovo novo serijo, v kateri skuša doseči, da bi izboljšali prehrano v javnih šolah mesta Los Angeles. Posebno zabaven se mi je zdel odlomek, ko voditelj vpraša dijaka, od kod dobimo med, in ta odgovori, “Bears?” Krohotala sem se in krohotala, potem pa sem se zamislila. Smo res kaj boljši? Vemo, od kod prihaja naša hrana? Etikete že preberemo, kaj pa izvor zelenjave? Koliko časa se je valjala po hladilnici in kakšna je njena resnična hranilna vrednost?

Odgovor na to vprašanje se mi je začel oblikovati v glavi med branjem knjige Plenitude: The New Economics of True Wealth avtorice Juliet B. Schor. Ta namreč govori o preoblikovanju svetovne ekonomije, katerega moramo začeti pri sebi, kot posamezniki. Stremeli naj bi h krajšemu delovnemu času, ki nam bo sicer dal manjši prihodek, vendar bomo zato imeli več prostega časa za ustvarjanje družbene mreže medsebojne pomoči in pridelavo ali izdelavo potrebščin, ki bi jih lahko tudi kupili, vendar se jih brez težav lotimo tudi sami. Tako sem začela razmišljati – najboljši način, kako lahko z gotovostjo poznamo izvor naše hrane, je ta, da jo naberemo sami! Bodisi na vrtu, bodisi v naravi. Marsikdo hodi nabirat gobe ali po čemaž, vendar narava ponuja še veliko, veliko drugih užitnih, okusnih in celo zdravilnih rastlin, ki rastejo kar tako.

Ena takšnih rastlin je regačica, ki jo imamo ponavadi za plevel: raste čisto povsod in se ne da. Zelo dobra izbira je za nepoznavalce divjih rastlin, ker jo pač težko zamešaš s čim drugim. Več konkretnih informacij bo vedel g. Cortese, ki je resnično strokovnjak na tem področju. Regačico sem sicer že večkrat jedla pri svoji mami, ki je velika ljubiteljica divjih užitnih rastlin, vendar vedno le kot solato. Ko sem je nekaj dobila tudi sama, pa sem se z njo malo poigrala. Odlična je bila namesto kakšne blitve v zelenjavni mešanici s karijevo omako, sesekljana in pokuhana na veganski smetani, malo je je romalo v gladki, iz ostanka pa sem naredila zeleni humus. Danes sem je na sprehodu po bližnjem gozdu nekaj tudi nabrala. Več v fotografijah:

Regačica raste povsod... dobesedno.
Takole pa cveti. Zdaj pa veste, o čem govorim, ne?
Po poti naberemo še malo "čemaža"*...
Nabiramo samo mlade listke. Ti so bili nekaj časa v hladilniku in zato spijo 🙂
Omnomnom!

Narediti humus res že dolgo ni več ne umetnost, ne skrivnost, pa vseeno:

Čičeriko namočimo čez noč in skuhamo v drugi vodi – čas kuhanja je približno eno uro. Ohlajeno skupaj z nekaj vode, v kateri se je kuhala (ne preveč, raje si jo prišparamo in po potrebi dodajamo kasneje) zmiksamo – jaz uporabljam mini mikser paličnega mešalnika. Dodamo strok česna, malo soli, paprike in popra, olivnega olja in limoninega soka. Ko je čičerika že malce “speštana”, dodamo še regačico in, če želimo, nekaj čemaža (to seveda namesto česna). Razmerje med čičeriko in zelenjem je lahko poljubno, več čičerike da bolj klasičen humus, več zelenja pa bolj lahko, sočno zadevo. Vse skupaj spasiramo do primerno homogene mase in pojemo takoj. 😀

*En nasvet za nabiralce čemaža: Zelo enostaven način, kako lahko preverite “čemažnost”, je ta, da en list zmečkate med prsti in povohate. Če diši po čemažu (torej podobno česnu), je sigurno čemaž. Ostale podobne rastline tega vonja nimajo. Na fotografiji pa je sicer šmarnica, ki je strupena, tako da je ne nabirajte,če ne želite, da o vas pišejo takšne članke! 😉

Advertisements

4 thoughts on “Mestno čarovništvo

  1. Tudi sama gledam Jamie-ja in ga občudujem, s kakšno strastjo in dobrim srcem želi rešiti ljudi pred samimi sabo. V Ameriki je pač tako, da si s hrano kopljejo prerani grob. Ampak odkar je nos vtaknil v L.A. se mu piše slabo. Že to, da so ga prestavili na drugi termin in zamaknili njegovo oddajo na junij, pomeni, da nekdo, tam čez lužo želi zavirati zdravo prehrano. Pa ne, da bi imela kaj proti Obami in njegovi ekološko usmerjeni ženi, ampak ni vse tako kot se želi prikazati.

    Glede zamenjave čemaža s šmarnico pa ne morem biti tiho. Članek, do katerega si dala povezavo, je odraz slabega novinarskega dela. Namreč omenjena “žrtev” je bila napol slepa gospa, ki je štela že čez 80 let, in je čemaž nabirala celo brez očal. Da o tem, da ni bila več sposobna solidno razbrati vonjave, sploh ne začnem. Kar hočem povedati je, da previden človek, ki mu delujejo funkcije, te zamenjave ne more izvršiti oz. če že, potem nabira čemaž na napačnem mestu. Jaz svojega najdem v kotanji in kamorkoli seže pogled tam je zgolj čemaž in nobene druge rastline. Vonjave ma pa itak take, da ga je nemogoče zgrešiti.

    1. Ja, nekomu je stopil na žulj, kajne? Kakšni megaklavnici – ravno zadnjič sem gledala film Food Inc. in v neki mehanizirani tovarni mesa so kazali, kako imajo oni vse avtomatizirano in kako imajo poseben amoniakov tretma. Now where have I heard that before? Živinorejski lobi v ZDA je pač močan.

      Glede zastrupitve s podleskom pa moram reči, da ozadja zgodbe nisem poznala. Doma smo se še čudili, kako hudiča lahko nekdo z zdravimi čutili in pametjo te stvari zameša. Žal so novinarji leni in se jim ponavadi ne da brskat za resničnim – ali pa del resnice enostavno prikrijejo, da iz banalnega dogodka priredijo senzacijo. Zaradi tovrstnih člankov oz. citatov se tudi jaz dnevno hudujem.

  2. Super post. Jaz počasi že udejanjam omenjeno strategijo – delam manj, zaslužim sicer tudi manj, zato pa marsikaj doma naredimo sami – obleke za otroke, kuhamo hrano, prišparamo zato, ker pač morda ostane kaka ura več za kuhanje, itd. In zelo lepe fotke 🙂 Pridem še polurkat ;))

  3. ne vem, če bodo vsi razumeli “čemaž” v navednicah. Na sliki so listi šmarnic, za katere pa vemo, da so strupene. Torej jih ne nabiramo. Drugače pa je vse lepo, bravo…..

Spregovori

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s