Moussaka

Ali, po naše, musaka. Saj veste – krompir, mleto meso, krompir, ali pa po grško jajčevci, mleto meso, jajčevci. Ena meni ljubših jedi še iz otroštva. In ena izmed redkih jedi, ki so jih v naši osnovnošolski kuhinji znali okusno pripravit! Kaj je bilo prej, nevem – podobno kot kura in jajce. Super stvar pri musaki je dejstvo, da jo je zelo enostavno veganizirati. Konec koncev lahko naredimo tudi čisto zelenjavno musako, ali pa (meni najljubšo) špinačno. Če pa imaš pri hiši takšnega, ki odklanja vse, kar je zelene barve, pač narediš musako v stilu mesne. Na srečo imamo tu kar veliko izbiro:

  • sejtan, narezan na kocke, zmeljemo v drobne koščke v multipraktiku,
  • v jušni osnovi ali vodi s sojino omako namočimo sojino meso v ‘kosmičih’,
  • skuhamo lečo skupaj s poljubno žitarico (bulgur, riž, kvinoja) v razmerju 3:1,
  • zdrobimo tofu,
  • ali pa kombiniramo zgornje opcije.

Sama sem se zadnjič odločila za tofu, rezultat pa je bil okusen, malce drugačen od klasike in pohvaljen. Mislim pa, da bi bila kombinacija leče skupaj s sejtanom ali sojinim mesom pri mesojedcih najbolj uspešna – in vsekakor, če bo med jedci kakšen izbirčnež s predsodki! “Kaj je to?” – “Tofu.” – “Pa zakaj tofu!? To je brez okusa, pa še grah si dala noter, bleh.”* 😀

Za 6 oseb ali 4 lačne gre recept takole:

  • 5-6 velikih ali c. 10 srednjih in manjših krompirjev,
  • 200g tofuja,
  • dve pesti graha,
  • veliko korenje ali dva manjša,
  • miso,
  • paradižnikov koncentrat,
  • začimbe: paprika, majaron, timijan, poper,
  • 2 dl rastlinskega mleka,
  • rastlinsko olje,
  • navadna moka,
  • 250 ml sojine smetane (1 mini tetrapak),
  • nooch (kvasni kosmiči).

Tofu nadrobimo v skledo in zmečkamo z vilico (nekaj teksture naj ostane). Dodamo žlico ali dve misa, dve žlici paradižnikove mezge in malo vode za lažje mešanje. Začinimo z žličko paprike v prahu, po pol žličke majarona in timijana, nekaj sveže mletega popra, po želji pa še čebulo in česen v prahu. Mešanici dodamo še grah (če imamo svežega, toliko bolje) in korenje, narezano na tanke kolobarje. Pustimo, da se okusi pomešajo in vmes pripravimo pekač – moj je velikosti 31 × 19 cm – tako, da ga premažemo z maščobo. Bešamel naredimo tako, da na dveh žlicah olja, ki se ne sme pregreti, prepražimo dve žlici moke in to počasi zalivamo z mlekom, da se ne pojavijo grudice. Nato pripravimo krompir: star krompir predhodno olupimo, mladega pa le dobro skrtačimo in uporabimo celega. Nekateri krompir prej skuhajo, jaz pa zaradi lažje priprave raje dlje pečem 😛 Krompir narežemo na 3-4 mm debele kolobarje, pri tem pa pazimo, da režemo pod takim kotom, da dobimo čim večjo ploskev krompirja. Zlagamo, kot je na sliki:

Krompir zlagamo tako, da se prekriva. Prelijemo ga z nekaj smetane in čez razporedimo polovico tofujeve mase. Sledi naslednja plast krompirja, ki jo prelijemo s polovico bešamela in še malo smetane. Sledi preostanek tofuja, krompir in preostanek bešamela. Vse skupaj prelijemo s preostankom smetane in posujemo z noochom. Pečemo eno uro pri 200 °C – debelejši kot je krompir, dlje se peče. Pa dober tek!

* Da objasnim: to je bil komentar mojega brata, ki je zrastel dobesedno iz čokolešnika in kruha z nutelo. Ne je skoraj ničesar. Iz musake je pojedel samo nekaj krompirjev 😦

Advertisements

3 thoughts on “Moussaka

  1. Joj, tole pa naredim takoj, ko bo prvi domači krompirček šel iz zemlje. Zdaj imam zgolj nekaj uvenelih iz stare sezone, ki sicer zaživijo v vodi, a za musako niso.

    Veš kaj me zanima-kakšno posodo imaš za peko musake? Namreč spomnim se še iz časov tiste musake z jajci in mesom, da se krompir nikakor ni spekel, je ostal surov. Pa ne vem ali je kriva moja ovalna kar globoka posoda, ki se sicer pokrije in se vse vidi skozi ali kaj drugega. Priznam, da mi je velikorat šinilo na misel, da bi krompir malce prej skuhala, a potem verjetno ne bi mogla rezati tankih kolobarjev. Kakšno mnenje ? 🙂

    Drugače pa mi je strašansko vseč ideja, kako si tofu “pobarvala” in se hladno odrekla sojinim kosmičem ala sojinemu mesu. Thumbs up!

    1. Mislim, da oblika oz. vrsta pekača ne igra večje vloge pri peki musake. Moj je sicer navaden, že precej star litoželezni emajliran pekač, kakršne mislim, da še danes izdeluje Emo, imam pa še en manjši keramični pekač ovalne oblike, ki ga uporabljam, če pečem samo za naju dva. Oba se približno enako obneseta. Če delaš musako iz surovega krompirja, moraš podaljšati čas peke in dodati nekaj tekočine – zato tudi toliko bešamela v receptu. Jaz sem na tanke rezine rezala ravno zato, da se v eni uri ziher speče in da malo popije tekočino od omake. Pri večini receptov za musako se krompir res najprej skuha, ampak meni je bilo škoda mladega krompirja, katerega najboljši del je ravno njegova tanka lupinica 🙂 pa res sovražim rezanje kuhanega krompirja, ker se vse lepi, treba je čakat, da se dovolj ohladi, pa še debelejši kosi so. Kožica pa seveda odpade 🙂 Aja, pa ful je pametno pod pekač postavit pladenj s peki papirjem, ker tekočina rada scvrči ven!
      Sicer pa ja, ta post je prikrito nadaljevanje posta o tofuju od zadnjič 😀 meni je tofu res nekaj najboljšega, ker je tako univerzalen – iz njega lahko narediš skoraj karkoli.

      1. Hej! 🙂 Full fajn recept, ga moram kmalu sprobat! S tofujem se pa res še nisem spomnila musake narest. Super! 🙂

Spregovori

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s