Popki

Značke

, , , , , ,

Špageti s čemaževimi popki

Skoraj dva meseca minevata, odkar sem postala vsakodnevna kolesarka. Katastrofalna povezanost kraja, kjer živim, z mestnimi prevoznimi sredstvi ljubljanske občine botrujejo temu, da je moja pot do službe izredno razgibana. Začnem izpred hiše ob glavni cesti, nato zavijem navzdol med polja, mimo ribiškega društva in njihovih umetnih jezerc v gozd. Prečkam ozko brv, nadaljujem po enokolesni poti skozi pragozd in pristanem na bregu reke Save. Ko peljem mimo, me pozdravi šumenje katarakta, hitro pa ga zamenja zvok pnevmatik na produ, ko se povzpnem nazaj na gozdno cesto. Dodobra pretresena zaradi skalnatih grbin prodrem nazaj na asfalt, kjer me čaka strm vzpon – pa še nisem na polovici :)

Tisti pragozdiček me je že dlje časa fasciniral. Marca so se bitjeca ravno začela prebujati, videti je bilo veliko popkov in še več naokoli. Danes sem stopila v džunglasto zeleno goščavo, polno bežno znanih rastlin, prisotnost bližnjega potoka pa je potrdilo le bližnje žuborenje. Prešinilo me je, da mora v tem “tropskem” okolju nedvomno rasti veliko užitnih rastlin.

V nedeljo sva se tako z mamo odpravili na kratek dopoldanski izlet v naravo. S kolesi sva se odpeljali v mojo džunglo, kjer jo je skoraj kap od navdušenja :) Nabrali sva listje in popke čemaža, regačico, česnovko in zvezdice. Do recepta z zadnjimi tremi morda pridem v prihodnosti (tokrat sem jih pojedla v solati), čemaževi popki pa so me navdahnili z idejo …

It’s been almost two whole months since I became an everyday cyclist. Since my area has horrible public transportation coverage, I stick with my bike, which makes for an interesting commute. Starting down the road on which I live, I soon turn downhill onto the fields, passing a fishers’ society and their little ponds and into the woods. After crossing a narrow footbridge, I follow the footpath through the heart of the jungle and come out on the riverbank. I’m greeted by the loud whispers of the cataract, which are soon replaced by the sound of wheels on the rocky forest road. Well shaken up by the natural bumps, I’m glad to finally reach asphalt again, though I’m not even halfway there yet :)

The little jungle, though, has fascinated me the most. When I started cycling in March, everything was just waking up from winter’s sleep and you could see heaps of buds everywhere, could see all around you. Today, I entered a wilderness of green, full of familiar plants, and a wet murmur was all that hinted towards the presence of the nearby stream. It struck me that this “tropical” haven must be chock full of edible growth.

So naturally, last Sunday my mother and I went for a short morning trip. We rode our bikes into my jungle, where she almost had a stroke :) We picked some ramsons, chickweed, goutweed and garlic mustard. We ate the last three in a salad (I may have recipes featuring them in the future), but the ramsons were just starting to bloom and the little buds gave me an idea …

Za eno osebo potrebujemo: / Serves one:

  • 100 g polnovrednih špagetov / 100 g wholemeal spaghetti
  • 2 pesti čemaževih popkov / 2 handfuls of ramsons buds
  • 3-4 žlice olivnega olja / 3-4 tbsp of olive oil
  • pest sveže špinače / one handful of fresh spinach
  • sol, poper / salt and pepper
  • nooch*

V visoki posodi zavremo osoljeno vodo in v njej skuhamo špagete po navodilih z embalaže. V ponvi na srednjevisokem ognju pogrejemo olje, na katerem nato za minuto popražimo čemaževe popke. Dodamo še svežo špinačo, natrgano na trakove, in začinimo s soljo in poprom. Špagete dobro odcedimo in primešamo čemažu in špinači. Takoj postrežemo. Jed lahko okrasimo z užitnimi čemaževimi cvetovi in izboljšamo z noochem.

Bring a tall pot of salted water to a boil and cook the spaghetti according to package instructions. Take a skillet and warm the oil up on medium-high heat, then just sauté the ramsons buds with the oil for a minute. Tear up your spinach into the skillet and season with salt and pepper. Sauté for another minute, then add the drained spaghetti. Serve immediately garnished with ramsons flowers and with nooch, if you like.

Kakšne dobrote pa so na vaši poti v službo/šolo? :)

Spomladansko divjanje

Značke

, , , , , , , ,

Špargljeva rižota

Pozna zima na prehodu v pomlad se mi je vedno zdela najbolj dolgočasno obdobje – vsaj v kulinaričnem smislu. Zimske zelenjave imam že čez glavo, jesenskega sadja tako ali tako ni več prav veliko, novega pridelka pa še ni. Za nekaj tednov se zdi, kot da smo ujeti v limbu preteklosti in prihodnosti … do tistega ključnega dežja, po katerem narava čarobno ozeleni. Cel gozd oživi z neverjetno hitrostjo in vsak dan lahko vidimo razliko. To je čas za nabiranje divje raslih dobrot, kot je regrat, regačica, hmeljevi vršički, kogar pa pot zanese na Primorsko, lahko to izkoristi za brkljanje po grmičevju za šparglji.

Šparglje so poznali že v antičnem času, uporabljali pa so ga tako Grki in Perzijci kot tudi na Kitajskem. Že takrat so vedeli, da so zdravilni in da blagodejno vplivajo na ledvica. Po zatonu Rimskega cesarstva so nekoliko utonili v pozabo, v času renesanse pa so se vrnili predvsem na jedilnih premožnejših in tako dobili tudi naziv “kraljevska vrtnina”. Gojenje špargljev v Evropi se je razširilo v 16. stoletju in se je na Slovenskem obdržalo do začetka prejšnjega stoletja, po vojnama pa so izginili z jedilnikov in polj. Šele v zadnjih dvajsetih letih so se ponovno pojavili na naših krožnikih.

Drobni zeleni poganjki so, kot rečeno, koristni za delovanje ledvic in so zato zelo priporočljivi bolnikom z njihovim oslabljenim delovanjem. Delujejo diuretično, kar pomeni, da pomagajo odvajati vodo in s tem strupe iz telesa, o čemer se lahko prepriča vsakdo, ki gre po uživanju špargljev na malo potrebo :)

Velikonočne praznike smo letos prebili na otoku Krku, kjer je gosto, nizko rastje divjim špargljem še posebej po godu. Ko smo se vrnili z nabiranja, je bilo treba “ulov” seveda takoj preizkusiti ;) Nastala pa je enostavna in odlična špargljeva rižota.

Of all the different tones of seasons in the year, late winter has always seemed dullest – in a culinary sense, of course. You’ve had just about enough of winter squash and sauerkraut, autumn’s fruit is as good as gone while spring produce has yet to come. It seems we get caught in a moment of limbo between what’s been and what will be … and then the first spring rain comes and nature magically bursts into life. Green spreads in the woods with an awe-inspiring pace, treating the keen observer with daily developments. This is the time to start harvesting wildgrown plants such as dandelion greens, hops sprouts and other edible greens, and those whose path takes them to coastal country can delight in gathering and enjoying their very own wild asparagus.

The asparagus has been known as a delicacy since the time of Antiquity throughout the then-known world, from Greece across Persia and as far as China. Its healing properties were established even then, and so was the beneficial effect on kidneys. After the fall of the Roman Empire, asparagus drifted into obscurity until the late middle ages and the renaissance, when it triumphantly returned to the menus of wealthy aristocrats, hence becoming known as a “royal produce”. And though asparagus gathering is arguably a spring favorite among Slovenes, it only reappeared on our plates some twenty years ago after having been forgotten since the time of world wars.

As no asparagus lover can doubt, these green sprouts have an undeniable effect on kidney performance ;) This means they’re highly recommendable to patients with kidney troubles, since they act as a diuretic and therefore suck toxin-infused water out of the body.

This year’s Easter holiday, we spent down on the Croatian isle of Krk, which is overgrown with shrubbery perfect for asparagus-hunting. Hands full, we couldn’t resist poaching our “catch” afterwards ;) The result was a truly delectable, creamy asparagus risotto.

Za štiri ljudi potrebujemo: / Serves four:

  • 4 dl suhega nebrušenega riža, namočenega eno uro v vodi / 1 1/2 cups of brown rice, soaked and drained
  • olivno olje / olive oil
  • 1 čebula, nasekljana / one onion, chopped
  • 4 stroki česna, zdrobljeni/ four cloves of garlic, finely minced
  • 4 paradižniki, nasekljani, ali 3 dl domače paradižnikove omake / four crushed tomatoes or about 1 1/4 c of homemade tomato sauce
  • majaron /  marjoram
  • sol / salt
  • poper / pepper
  • ščep moke /  pinch of flour
  • šop špargljev, narezanih na 2 cm velike kose / one bunch of asparagus, chopped into inch-long pieces

Pričnemo tako, da na olju v večji posodi na srednje visoki temperaturi prepražimo čebulo, ji nato dodamo česen in kasneje še odcejen riž. Ko čebula in česen porjavita, dodamo paradižnik ali paradižnikovo omako. Začinimo s soljo in majaronom in ko je masa skoraj suha, začnemo dolivati vodo. Znižamo temperaturo na srednjo stopnjo. Vodo dolivamo postopoma, po 1 dl, dokler riž ni skuhan, okoli 30 minut, dokler ni riž skuhan. Rižota mora biti precej tekoča. Dodamo narezane šparglje in pokuhamo še nekaj minut. Po rižu stresemo malo moke in jo vmešamo, da postane rižota bolj kremasta. Lahko dodamo še kakšno žlico olivnega olja za pravi umami ;)

Start off by sautéing the onion with the olive oil in a large, deep skillet, on medium-high heat. Add the garlic, and once browned, add the rice. When it starts feeling dry and wanting to stick to the pan, add the tomato. Season with salt and marjoram and then start adding water to the rice, one cup at a time. Let the risotto simmer at medium heat, covered, for about 30 minutes or until the rice is cooked. The risotto should be quite runny. Now is the time to add the asparagus and let them cook through for a few minutes. Sprinkle with a large pinch of flour, incorporate to create a creamy sauce and add another tablespoon of olive oil before serving for true umami ;)

Veganski nakupovalni vodnik

Nocoj pišem… s polnimi usti… z ustnic mi visi žlička, medtem ko tipkam. Pozna ura za takšne poslastice, a vendar se mu nisem mogla upreti. Čakal me je v zamrzovalniku že več kot teden dni, pa ni in ni bilo priložnosti, da ga odprem. A o njem kasneje!

Ko sem začenjala svojo vegansko pot, v nasprotju z večino nisem imela pretiranih težav. Moja odločitev je bila kot odsekana in držati se je mi ni bilo težko, pa čeprav sem čisto sama in zelo počasi spoznavala veganske smetane, jogurt je čisto po nesreči odkrila moja mama, kar nekaj časa pa sem živela v pomanjkanju kremnega sladoleda. Ker, dajmo si priznat: zmiksano zamrznjeno sadje je božansko, ampak čez čokolado je ni! :) Verjamem pa, da ima marsikdo težave, ker ni tako zagrizen kuhar in ga ustvarjanje doma ne zanima, in zato težko preklopi na veganski način prehranjevanja in kuhanja. Pa ne samo kuhanja; pravzaprav življenja. Zato danes začenjam z novo rubriko Vasantike, nekakšen vodnik po šopingu, kjer bom pisala o tem, kaj lahko kupiš kje, kaj je novega na tržišču, kaj absolutno moraš vedno imet na zalogi in kaj je treba nujno poskusit. Upam, da bom komu predstavila kakšen njemu svež produkt, komu drugemu razširila obzorja, spet komu tretjemu pa bom verjetno naredila tudi malce reklame :P

Pred dobrim tednom dni sem v večjem Mercatorju brkljala po zamrznjenih živilih. Sicer sem že navajena na klasično (vendar odlično!) ponudbo Valsoie, a tokrat je moj pogled pritegnilo nekaj drugega, nekaj, česar dotlej še nisem zasledila. Pri moji čoravosti je sicer čisto možno, da se tale sladkorček pri nas prodaja že nekaj časa, ampak mojo pozornost je dobil šele sedaj.

Gre za (neverjetno, kaj?) švedsko znamko Swedish Glace, ki jo proizvaja podjetje Ingman Glass. Njihova ponudba je v celoti sestavljena iz rastlinskih sladoledov, ponujajo pa od lučkastih sladoledov na palčki, mamljivih kornetov do pregrešnih banjic. Cena je nekje v rangu tekmecev, po mojem spominu nekje v bližini 5€. Odločila sem se za malinino različico sladoleda, pojma nimam zakaj. Izbira se je izkazala za zelo dobro! Nikoli nisem bila ljubiteljica kremnih sadnih sladoledov, ampak tale pa res spreminja življenjske navade. Res je okusen. Na izbiro imamo še vanilijo, jagodo, čokolado in borovnico. Sladoledi so veganski, kosher, brez glutena in brez GSO, narejeni pa so iz sojine osnove.

Za silo, zasilo!

Značke

, , , , , ,

Ljubim nedelje. Tisti dan v tednu, ko lahko brezsramno spim do srednjedopoldanskih ur, ko nimam nobenih obveznosti, ko se lahko posvetim zanemarjenim projektom ali pa dam vse štiri od sebe! Tudi tisti dan, ko se lahko za prvi obrok dneva lotim kakšne kompleksnejše priprave, ki ne vključuje samo rezanja sadja na koščke in blendanja. Pravzaprav ob nedeljah nikoli ne jem zajtrka, ker jem dovolj pozno, da mu lahko rečem že zasilo (brunch). Ena boljših pogruntavščin, ki prihaja preko luže, kajne?

Ponavadi se z mojim lotiva kakšnih palačink, vafljev ali mafinov, ker sva pač mahnjena na sladke dobrote. Danes pa sem se prebudila sama in, ker je pač nedelja, se mi je zdela peka palačink čisto preveč delovno intenzivna. Po nekaj minutah stikanja po kuhinji (in preklinjanju, zakaj ni kruha) sem se odločila za vmešan tofu z nekaj zelenjavice, ki je v hladilniku grozila, da se pokvari. Inspiracija je, seveda, nekaj v stilu sataraša, ampak malo drugače. Vmešanček je ena izmed obveznih brunch jedi, poleg že zgoraj omenjenih pa seveda ne smejo manjkati razne fritate, hash brown krompirjevi polpetki in hitri kruhki vseh oblik in velikosti.

I’m in love with Sundays. It’s the day of the week when I get to sleep in shamelessly, the day without to-do’s, the day I can spend some time working on forgotten projects or just put my feet up! Also the day for morning culinary projects which aren’t limited to cutting up and blending fruit. The sleeping in part means I never eat breakfast on Sundays, but rather indulge in a yummy concept hailing from the western hemisphere, called brunch.

Usually, my SO and I do pancakes, waffles or muffins, ’cause we like it sweet. Today, however, I woke up alone and the prospect of making pancakes for myself seemed just way too labour intensive for a Sunday morning. After poking around the kitchen and cursing the lack of bread, I settled on using up the threatening remnants of some veggies in a tofu scramble.

Sestavine za enega lačnega / serves one hungry hippo:

  • 200 g tofuja / tofu
  • 2-3 šalotke / shallots
  • 1-2 stroka česna / cloves of garlic
  • srednje veliko korenje / a mid-sized carrot
  • pol rdeče paprike / one half of a red bell pepper
  • pest zelenih oliv / a handful of green olives
  • 2-3 žlice olivnega olja / tablespoons of olive oil
  • kurkuma / turmeric
  • timijan / thyme
  • majaron / marjoram
  • paradižnikov koncentrat / tomato paste
  • shoyu po okusu / shoyu sauce

Pripravimo zelenjavo tako, da jo narežemo na majhne koščke. Malo korenja prihranimo. Na olivnem olju v ponvici na srednje visoki stopnji najprej popražimo šalotko, ji dodamo česen in nato še korenje. Potresemo z nekaj majarona in timijana in še minuto ali dve pražimo, da zadiši, nato pa dodamo papriko. Vse skupaj konstantno mešamo, da se ne zažge. Kocko tofuja z rokami nadrobimo v posodo in premešamo, nato pa začinimo s sojino omako. Dodamo še žličko kurkume in olive ter še malo pražimo. Žličko paradižnikovega koncentrata raztopimo v polovici decilitra vode in dolijemo k tofuju. Če je jed zelo suha, lahko dodamo še malo olja. Na koncu v tofu drobno naribamo še preostanek korenčka, pokuhamo še minuto in postrežemo. Zraven zelo prija še topel svež kruh. Zelenjavo te različice lahko nadomestimo s praktično katerokoli zelenjavo ali gobicami.

Start by prepping the vegetables by chopping them up into small pieces. Save a little bit of the carrot for later. Preheat a skillet on medium high heat and add the olive oil. Add the shallots first, then the garlic. Sauté until fragrant and browning, then add the carrots, thyme and marjoram and continue cooking. Next, add the bell pepper. Take care not to let the vegetables brown too much. Crumble in the tofu with your hands and then add a splash of shoyu and a teaspoon of turmeric. Throw in the olives next. Dissolve the tomato paste in about 1/4 cup of water and add that as well. If your scramble is very dry, add another teaspoon of oil and a few drops of water. After a few minutes, grate the remaining piece of the carrot in, let cook for another minute and serve with warm, fresh bread. You can use whatever vegetables or mushrooms you have at hand to sub the ones I used.

O naravi in zdravju

Značke

, , , , ,

Za razliko od marsikatere slovenske duše nisem ravno ljubiteljica sejmov. Morda je to rezultat mojih lastnih slabih izkušenj z njimi ali pa dejanske (ne)kvalitete tukajšnjih sejmov, konec koncev to niti ni pomembno. Pred skoraj dvema mesecema se je v Ljubljani odvil sejem Narava in Zdravje, ki ga seveda nisem nameravala obiskati. Prepričana sem bila, da kljub oglaševani “vsebini” ne bom našla ničesar zase. Premislila sem si, ko sem izvedela, da bo delavnico na temo veganske prehrane vodila avtorica edinih (?) slovenskih veganskih kuharic, Mateja Dereani. Rekla sem si, fino, grem malo “pominglat” in papcat :)

No, sejem me je precej pozitivno presenetil. Seveda se ni manjkalo tistih klasičnih sejemskih stojnic brez prave povezave s tematiko sejma, vendar sem našla dovolj takšnih, ki so vzbudili moje zanimanje. Toliko jih je bilo, da sem Matejino delavnico itak zamudila :) sem pa dočakala pravi pravcat sladoled na rastlinski osnovi slovenskega porekla! Sledi nekaj slikovnih utrinkov s sejma.

Presna čokolada Raw Health

Odlično presno čokolado znamke Raw Health so ponudili na stojnici spletne trgovine Ekooaza. Posebno okusna je bila čokolada s konopljinimi semeni!

Rastlinski napitki EcoMil

Pri Ekooazi ponujajo tudi celo paleto različnih rastlinskih napitkov, od mandljevega in lešnikovega pa vse do amarantovega.

Sun & Seed rastlinska masla

Na stojnici Eko Life so imeli super rastlinska masla proizvajalca Sun & Seed, od katerih je nekaj tudi presnih. Najbolj všeč mi je bil tisti iz mareličnih jedrc.

Pisane otroške testenine

Novinka na slovenski sceni, Moja alergija, ponuja raznoliko ponudbo za tiste, ki jim alergije omejujejo "gurmanske" užitke. Le kdo bi se uprl Scoobyjevim testeninam? ;)

Veganski beli čokoladi

Prvi izdelek, ki me je resnično navdušil, je bila bela čokolada pri Moji alergiji. Na voljo so imeli dve, kupila pa sem Sweet William čokolado na sojini osnovi (druga je na riževi). Bila je res dobra in je odlično popestrila rjave kakavove mafine!

Gladkiji á la Planet Bio

Na stojnici znamke presnih sestavin Planet BIO je Eva postregla z odličnimi sadnimi smoothieji z dodatkom presnih praškov. Zeleni je bil s spirulino, ostala dva pa z lucumo in yaconom.

Presne čokoladice Planet Bio

Nisem ravno privrženka "superhrane", sem bila pa čisto navdušena nad čokolado z maco in pomarančo! Takrat bojda še ni bila v prodaji, sedaj pa je že.

Lubenica ali vrtnica?

Medtem so se pri Bangkok Streetu zelo potrudili in sadje odlično zamaskirali ;)

Riževa mozzarella

Še najbolj navdušena sem bila nad riževo mozzarello, ki so jo imeli pri Proorganiki. Zelo zelo podobna originalu, se pa tudi preverjeno stopi :)

Sladoled po 10

In ko so po nestrpno dolgem času čakanja naposled le postregli s sladoledom v okusih borovnica in gianduja, sem srečna in zadovoljna odpujsala domov :)

Follow

Get every new post delivered to your Inbox.

Join 32 other followers